Kaj se dogaja z vodo po vpisu v Ustavo?

Danes ob Svetovnem dnevu voda, sem se udeležila okrogle mize, ki je potekala pod naslovom “Ali Ustava drži vodo?”. Na dogodku so spregovorili dr. Igor Šoltes, evropski poslanec, Brane Golubović, Civilna iniciativa Za Slovenijo in svobodo, Anton Komat, neodvisni raziskovalec, biozof, naravovarstvenik, publicist in pisatelj, dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije ter Leon Behin, generalni direktor Direktorata za vode in investicije, Ministrstvo za okolje in prostor. Izrečenih je bilo kar nekaj zanimivih in predvsem premalokrat slišanih informacij. Odločila sem se, da nekaj zanimivosti z današnjega dogodka delim tudi s tabo. Predvsem v razmislek, da z vodnimi viri še vedno ne ravnamo, tako kot bi morali, če si želimo zagotoviti varno prihodnost z vidika vodne oskrbe. 

Novembra 2016 je bil v Ustavo zapisan 70.a člen (Pravica do pitne vode), razlaga posameznega odstavka je dostopna tukaj. Kaj se je zgodilo in spremenilo od takrat? Ne kaj dosti.

Težave pri interpretaciji 
»Še vedno ne vemo, kaj je vodni vir. Tukaj nimamo enotnega razumevanja. Smo ga sicer zapisali v ustavo, a ga različno interpretiramo, definicija pa ni nikjer zapisana. Je to samo izvir, je to cel vodni krog?« dr. Lidija Globevnik

Razumevanja, da bo voda po vpisu v Ustavo zastonj je napačna
»Bistveno je, da zgradimo ustrezen odnos do vode, ki terja ustrezno vzdrževanje, ustrezen infrastrukturni sistem in nadzor nad kakovostjo, vse pa seveda stane. Je pa zelo pomembno, da se dostop zagotovi prav vsem prebivalcem, to od nas terja ustava, in to pomeni tudi to, da zmore ceno zagotovljene pitne vode vsakdo tudi plačati.« dr. Igor Šoltes

Zaščita narave se mora vse prevečkrat umakniti pred drugimi interesi
Vsem dobro znan primer – Magna, kjer je Država že povozila besede iz Ustave, z izdajo dovoljenja za gradnjo na ožjem vodovarstvenem področju.

Se sploh zavedamo pomembnosti vode?
»Okolje je naša prihodnost. Naravovarstveniki nismo zaviralci napredka in nismo ekoteroristi. Zavzemamo se za regulacijo in zaščito tistega, kar nam je še ostalo. To da vse gledamo samo skozi ekonomsko logiko, je napaka. Ne pozabimo, da je voda ključna za naše preživetje, zato se ne pustimo peljati žejne čez vodo.« Anton Komat 

Kritičen je bil tudi do protipoplavne politike: »Tako imenovani borci proti poplavam uničujejo reke, izsekavajo bližnjo vegetacijo, s čimer se v resnici še povečuje pojavnost poplav. Kapital je tisti, ki je to povzročil, da se nato pojavi kot rešitelj tega stanja. To je past, ki se dogaja na slovenskih rekah.«

Za konec bi dodala še tole, da smo res lahko hvaležni, da živimo v državi, kjer je vode dovolj za vse, a moramo z njo ravnati spoštljivo in gospodarno. Še veliko se bo treba pogovarjati, dogovoriti in predvsem narediti, saj je v tej isti državi še vedno preveč gospodinjstev, kjer iz pip ne priteče pitna voda ali celo sploh ne priteče voda. Upam pa tudi, da se bo prisluhnilo lokalnim prebivalcem, ki jasno in glasno povedo, da si (v aktualnem primeru) na Muri ne želijo hidroelektrarn.

Pa lep pozdrav do naslednjič. 😉 

Barbara ✿

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja