Katere sestavine so v kozmetičnih izdelkih škodljive?

Spomnim se vožnje z avtobusom iz pred približno 7 let, ko je bilo iz radijskih zvočnikov mogoče slišati debato o naravni kozmetiki. Takrat se o tem še ni veliko govorilo, saj še ni bila tako popularna kot je danes. In prav spomnim se starejše gospe, ki je poklicala v studio in rekla, da si ona na kožo nanaša samo takšne izdelke, ki si jih upa pojesti. Danes se s to gospo popolnoma strinjam, saj sem prebrala kar nekaj člankov na temo škodljivih sestavin v konvencionalnih kozmetičnih izdelkih. Že pri sami izgovorjavi se lomi jezik, kakšni so šele učinki na zdravje. V nadaljevanju sem s pomočjo različnih člankov sestavila abecedni seznam kozmetičnih sestavin, ki se jim je dobro izogniti.

skodljive-sestavine-v-kozmetiki

Preden prebereš seznam, je pomembno, da veš, da Evropska zakonodaja zahteva od kozmetične industrije, da so vse sestavine v izdelku (narejenem v EU ali na tistih, ki se samo prodajajo na našem trgu) navedene na embalaži ali priloženi deklaraciji. Kot boš prebral/a v nadaljevanju, to žal ni vedno tako. Sestavine so na embalaži zapisane po INCI (International Nomenclature of Cosmetic Ingredients) in sicer je na prvem mestu tista sestavina, ki jo izdelek vsebuje največ, na zadnjem pa tista, ki jo je najmanj. Pri sestavinah, ki jih je v izdelku manj kot 1 % pa jih lahko proizvajalec zapiše v poljubnem vrstnem redu. 

ALUMINIJ
Aluminij je pogosta sestavina dezodorantov, antiperspirantov, cepiv, pecilnih praškov, (kravjega in sojinega) mleka, ženskih higienskih pripomočkov ipd. Raziskave ga predstavljajo kot potencialnega povzročitelja raka dojk, povezujejo ga tudi z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi boleznimi možganov. Sestavine na osnovi aluminija (aluminijeve soli) v antiperspirantih začasno zamašijo žleze znojnice in tako se toksini ne morejo izločati iz telesa. 

BUTILIRAN HIDROKSITOLUEN (BHT) in BUTILIRAN HIDROKSIANIZOL (BHA)
BHT in BHA sta sorodna sintetična antioksidanta, ki v kozmetiki in prehrani služita za ohranjanje obstojnosti izdelkov. Najpogosteje sta v vlažilcih in ličilih. Sprožita lahko alergijsko reakcijo kože, BHA pa je dokazano hormonski motilec in rakotovoren. Ima tudi sposobnost bioakumulacije (bioakumulacija je izraz za kopičenje strupenih snovi) pri morskih organizmih in je škodljiv za okolje. BHT je strupen in povzroča težave z jetri, ščitnico in ledvicami. V določenih okoliščinah pa je tudi rakotvoren, v velikih količinah pa hormonski motilec – oponaša estrogen in zavira delovanje moških spolnih hormonov, kar vpliva na (ne) plodnost. EU prepoveduje uporabo BHA v dišavah, vendar spadajo dišave med poslovne skrivnosti tako, da njihovih sestavin proizvajalci niso zavezani razkriti. Na kozmetični embalaži jih prepoznaš pod imeni Butiliran Hidroksitoluen (BHT) in Butiliran Hidroksianizol (BHA).

DEA, COCAMIDE DEA, LAURAMIDE DEA in sorodna MEA in TEA
Uporabljajo se kot emulgatorji ali za pospeševanje penjenja, zato so v kremastih in penečih se izdelkih (šamponi, vlažilni geli, mila, kreme za sončenje ipd.). S pomočjo DEA kemikalij se uravnava tudi pH, saj izničuje kislost ostalih kozmetičnih sestavin. Raziskave so pokazale, da DEA in vse njene različice povzročajo rahlo do hudo razdraženost kože in sluznic, ter rakasta obolenja jeter in spremembe kože zaradi spremenjenega delovanja trebušne slinavke in ščitnice. Skupaj z nitriti lahko zreagira v nitrozamine, ki so rakotvorni. Na kozmetični embalaži jih prepoznaš pod imeni Diethanolamine (DEA), Triethanolamine (TEA), Monoethanolamide (MEA) Cocamide DEA in Lauramide DEA.

DIBUTIL FTALAT (DBP), sorodni DIETIL FTALAT (DEP) in DIETILHEKSIL FTALAT (DEHP)
V kozmetičnih izdelkih služi kot topilo za sintetična barvila, proizvajalci pa jo navadno skrijejo v sestavino »Fragrance« (dišava). Ta kemikalija je v lakih za nohte, razpršilih za oblikovanje las, losjonih za telo in dezodorantih. Spada med hormonske motilce, škodljiva pa je tudi za okolje, vključno z njeno proizvodnjo. Ker običajno dišave spadajo med poslovne skrivnosti, njihovih sestavin proizvajalci niso zavezani razkriti. DBP z lahkoto prehaja skozi kožo v telo. V stiku z drugimi kemikalijami poveča njihovo sposobnost tvorjenja genskih sprememb in to kljub temu, da samostojno ne povzroča genskih sprememb. Laboratorijske raziskave so pokazale, da DBP povzroča razvojne nepravilnosti na modih, prostati in zmanjšuje količino spermijev. Povezujejo jo tudi z motnjami jeter in ledvic. EU zakonodaja je kemikalijo označila kot hormonski motilec, saj vpliva na delovanje hormonov in škodljivec reproduktivnim organom na stopnji fetusa. Škodljiva je tudi okolju. Sorodna kemikalija, ki jo prav tako najdemo v dišavah, je Dietil Ftalat (DEP). Na kozmetični embalaži jih prepoznaš pod imeni Dibutil Ftalat (DBP), Dietil Ftalat (DEP) in Dietilheksil Ftalat (DEHP).

FTALATI
Obstaja sum, da ftalati škodljivo vplivajo na jetra, ledvica in reprodukcijske organe, ter delujejo kot hormoni. V naravnem okolju se ftalati ne razkrajajo. Kozmetični izdelki, ki v sebi skrivajo največ ftalatov, so izdelki za nego po sončenju, proti celulitu, losjoni in pilingi za telo, pene za oblikovanje pričesk, največ pa jih je v parfumih. Na kozmetični embalaži jih prepoznaš pod imeni oz oznakami phthalate, DEHP, DBP in BBP, ali pa se skrivajo v Fragrance. V EU so prepovedani, so pa precej razširjeni v ameriški kozmetični industriji. 

KEMIČNA SREDSTVA ZA ZAŠČITO PRED SONCEM
V sredstvih za zaščito pred soncem najdemo aktivne in neaktivne sestavine. Ko jih nanesemo na kožo, jih izpostavimo agresivnim sončnim žarkom in tako sprožimo reakcijo med samimi sestavinami ter našo kožo. Mnoge od teh reakcij so strupene, kažejo pa se kot vnetje, dermatološke poškodbe, alergije in poškodbe DNA. Sredstva za zaščito pred soncem vsebujejo tudi sestavine, ki so rakotvorne.
Oksibenzon z lahkoto prehaja skozi kožo v telo in povzroča preobčutljivost na sončne žarke. Kot fotokarcinogen poveča tvorbo škodljivih prostih radikalov in možnost poškodbe DNA v celicah. Prispeval naj bi tudi k povečani incidenci (absolutno število na novo ugotovljenih primerov neke bolezni v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu) melanoma pri uporabnikih krem za sončenje. Nekatere raziskave so tudi pokazale, da naj bi se obnašal podobno kot estrogen in naj bi posledično povečal možnost nastanka raka na dojki.
Oktil metoksicinamat (OMC) je glavna sestavina krem za sončenje z UVB filtrom, najdemo pa jo v večini krem za sončenje. Ko OMC izpostavimo sončnim žarkom razpade na toksične komponente. Toksično deluje na vse sisteme v telesu in posledično izzove tudi fototoksičen učinek.
Retinil palmitat je oblika vitamin A, ki ga uporabljajo v sončnih kremah zaradi svoje antioksidativne moči. Vendar pa ta oblika vitamina A v kremah za sončenje v stiku s sončnimi žarki pospeši staranje kože in posledično razvoj kožnih sprememb in tumorjev.
Na kozmetični embalaži jih prepoznaš pod imeni oz oznakami avobenzone, benzofenon-3, butil methoxydibenzoylmethane, cinoxate, dioxybenzone, homosalate, mentil anthranilate, octocrylene, oktil salicyclate; oktil metoksicinamat (OMC); oxybenzone; padimata O; para amino benzojske kisline in PABA estrov, phenylbenzimidazole, retinil palmitat, sulisobenzon in vse vrste salicilatov. 
Naravna sredstva za zaščito pred soncem, ki vsebujejo titanijev dioksid (TiO2) in cinkov oksid (ZnO), so nekoliko bolj zdrava alternativa.

KONZERVANSI, KI SPROŠČAJO FORMALDEHID
Takšne konzervanse najdemo v mnogih kozmetičnih izdelkih. V to skupino konzervansov, ki sproščajo formaldehid sodijo DMDM Hydantoin, Diazolidinyl Urea, Imidazolidinyl Urea, Methenamine in Quarternium-15 itd. Formaldehid pa sodi v skupino strupenih kancerogenih snovi. Sama spojina se uporablja pri proizvodnji sintetičnih lakov za zaščito lesa, ojačevalcev nohtov, plastičnih talnih oblog, druge plastike in čistil za WC školjko. Pri teh spojinah je problematično počasno in dolgotrajno izločanje formaldehida v obliki plina. Formaldehid je izredno rakotvoren, lahko pa prehaja tudi skozi kožo v telo. DMDM Hydantoin in Quaternium-15 dražita kožo in oči ter povzročata alergije tudi v manjših koncentracijah. EU zakonodaja narekuje proizvajalcem kozmetičnih sredstev, da morajo vse snovi, ki izločajo formaldehid, tudi navesti med sestavine s pripisom »contains formaldehyde« (vsebuje formaldehid). Prepovedano je dodati v kozmetični izdelek koncentracije večje od 0,05%. Na kozmetični embalaži jih prepoznaš pod imeni DMDM Hydantoin, Diazolidinyl Urea, Imidazolidinyl Urea, Methenamine in Quarternium-15 itd. 

METILIZOTIAZOLINON 
Od leta 2005 se uporablja tudi konzervans metilizotiazolinon, kot zamenjava za zdravju škodljive parabene. Kozmetičnim izdelkom ga dodajajo, da bi preprečili ras bakterij in kvasovk. Povzroča hude alergije (pordelo in srbečo kožo, izpuščaje, srbeče oči, otekanje obraza). Obstajajo raziskave, ki dokazujejo, da povzroča tudi poškodbe možganskih celic in živcev. Metilizotiazolinon je prisoten v šamponih, gelih za prhanje, balzamih, izdelkih za vlaženje kože, gelih, losjonih za lase, barvah za lase, kremah za sončenje, tekočih milih, penečih kopelih, anti-aging izdelkih, kremah ipd. 
Na kozmetični embalaži metilizotiazolinon (MIT) prepoznaš pod imeni 2-methyl-3(2h)-isothiazolone; 2-methyl2h-isothiazol-3-one; 2-methyl-3(2h)-isothiazolone; 2-methyl-4-isothiazolin-3-one; 3(2h)-isothiazolone, 2-methyl-; 3(2h)isothiazolone, 2methyl; methylchloroisothiazolinone225methylisothiazolinone solution; 
2-methyl-3(2h)-isothiazolone; 2-methyl-4-isothiazolin-3-one.

MINERALNO OLJE
Je produkt petrokemije in stranski produkt pridelave petroleja, zapira pore in tako koži onemogoča izločati strupe iz telesa, povzroča akne in tudi druga kožna obolenja. Dodajajo ga v otroška olja, losjone za telo, mila in ličila. Upočasnjuje tudi samo delovanje kože in razvoj celic ter tako pospešuje staranje. Onesnažen je lahko s policikličnimi aromatičnimi ogljikovodiki. 

NATRIJEV LAVRIL SULFAT (SLS) IN NATRIJEV LAVRET SULFAT (SLES)
SLS in SLES se v kozmetični industriji uporabljata kot detergenta in umetna penilca v šamponih, gelih, milih, penečih kopelih, kremah za britje ipd. Tudi čistilna in pralna sredstva ju vsebujejo veliko. Čezmerna izpostavljenost SLS in SLES povzroča poškodbe oči, depresije, težko dihanje, drisko in hudo draženje kože. Prav tako ju povezujejo tudi z uničenjem obrambnega sloja kože. V telesu se nalaga v jetrih, srcu, pljučih in možganih. Škodljiva sta tudi okolju. Na kozmetični embalaži ju prepoznaš pod imeni oz oznakami Sodium Lauryl Sulfate (SLS) in Sodium Laureth Sulfate (SLES)

PARABENI
Parabeni so konzervansi, ki se uporabljajo kot zaviralci mikroorganizmov in za podaljševanje roka trajanja izdelkov. Najpogosteje so v ličilih, vlažilnih kremah, šamponih in tekočih milih. Spadajo med hormonske motilce, posledično se jih povezuje z rakom na dojki. Povzročajo lahko tudi alergične reakcije na koži. Z lahkoto preidejo skozi podkožna tkiva v telo, kjer oponašajo glavni ženski hormon, estrogen. Na kozmetični embalaži jih prepoznaš tako, da v besedi vsebujejo končnico »paraben« (methylparaben, butylparaben, propylparaben, isobutylparaben, ethylparaben).

PETROLATUM ali PETROLEJ
Petrolej je znan tudi kot »petroleum jelly« ali naftni žele (gel), ki na koži naredi neprepustno plast in zadržuje vlago. Prisoten je v mnogih vlažilnih kremah in sredstvih za nego las, saj lasem daje lesk. Petrolej je produkt petrokemije in kot tak onesnažen s policikličnimi aromatičnimi ogljikovodiki, ki delujejo rakotvorno, dražeče in alergeno. Zaradi tega jih EU prepoveduje v kozmetičnih izdelkih. Proizvajalci lahko petrolej uporabljajo v kozmetiki samo v primeru, da je poznan popoln proces rafiniranja ter da petrolej ni bil proizveden iz rakotvorne surovine.

POSPEŠEVALCI VPIJANJA (POLIETILENSKI GLIKOLI (PEG))
Te kemikalije so narejene s pomočjo petrokemije (je področje kemije, ki obsega tehnične postopke in kemijske sinteze za industrijsko pridobivanje produktov iz nafte in zemeljskega plina). V kozmetiki se uporabljajo kot zgoščevala, topila, mehčala in vlažila. Prav tako so osnova kozmetičnim kremam in mnogim farmacevtskih odvajalnim sredstvom. PEGi so lahko onesnaženi (to je predvsem odvisno od postopka proizvodnje) z oksidom etilena in 1,4-dioksanom. Ti dve kemikaliji sta rakotvorni, oksid etilena je tudi nevrotoksičen, vpliva pa tudi na razvoj plodu v maternici. 1,4-dioksan je tudi izredno obstojen in se s težavo razkraja. Posledično ostaja v okolju izredno dolgo. Analize so pokazale prisotnost te kemikalije celo v ekoloških in naravnih izdelkih. Same PEG kemikalije naj bi delovale strupeno na genskem in sistemskem ravni, dražile pa naj bi tudi kožo. PEG snovi in PEG derivati kot emulgatorji združujejo vodo in maščobo, kožo naredijo prepustno in tako dopuščajo vnos snovi, ki sicer ne bi prišle v organizem. Na kozmetični embalaži jih prepoznaš pod imeni Polietilenski glikoli (PEG).

SILIKONI (CIKLOMETIKON ali CYCLOMETHICONE in sestavine, ki se končajo “SILOXANE”)
Spojine na bazi silikona se uporabljajo v kozmetičnih izdelkih za mehčanje, glajenje in vlaženje. Povzročijo hitrejše sušenje izdelkov za nego in oblikovanje las. Povzročajo tudi lažje nanašanje dezodorantov na kožo. Pogosto jih najdemo tudi v vlažilnih kremah in kremah za nego obraza. Raziskave so pokazale, da sta ciklotetrasiloksan (D4) in ciklopentasiloksan (D5) zdravju škodljiva. Počasi se razgrajujeta in se nalagata v tkivih rastlin in živali. EU zakonodaja je D4 označila za hormonski motilec, saj vpliva na delovanje človeških hormonov, posledično pa naj bi vplival tudi na rodnost. Laboratorijski testi so pokazali, da D5 povzroča maternične tumorje, poškoduje reproduktivne in imunske sisteme v telesu. Prav tako vpliva na živčne transmiterje v našem živčnem sistemu. Strukturno podoben D4 in D5 je tudi cikloheksasiloksan (D6.) Tudi ta se izredno počasi razkraja in je posledično potencialen bioakumulator. Ciklometikon je mešanica vseh treh prej omenjenih siloksanov in ga najdemo v mnogih kozmetičnih izdelkih, lahko tudi v tistih, ki so označeni kot naravni. Med sorodne sestavine sodi tudi polidimetilsikolsan (PDMS) ali po domače tudi silikonska guma. Narejen je iz D4 in vsebuje tudi sledi D4 in D5. Na kozmetični embalaži prepoznaš siliKone pod imeni oz oznakami Ciklotetrasiloksan (D4), Ciklopentasiloksan (D5), Cikloheksasiloksan (D6), Polidimetilsikolsan (PDMS) in ostale sestavine, ki se končajo “siloxane”.

SINTETIČNA BARVILA
Sintetične barve (ang. color) se uporabljajo za lepši videz izdelkov. Mnogo sintetičnih barvil je lahko rakotvornih. Proizvajalci barvil za dekorativno kozmetiko nejasno prikazujejo sestavo le teh. Po določilih uredbe za kozmetične proizvode so proizvajalci in uvozniki dolžni posredovati informacijo o sestavinah posameznega proizvoda vsem osebam, ki to zahtevajo. Niso pa dolžni posredovati poslovnih in proizvodnih informacij, ki so njihova poslovna skrivnost. Na kozmetični embalaži sintetična barvila prepoznaš po oznaki FD&C ali D&C, oznaki sledita barva in številka.

Premogov katran je mešanica kemikalij, ki so visoko rakotvorne. Posledično sintetična barvila vsebujejo tudi težke kovine, nekatere pa so vezane na aluminij. Težke kovine in aluminijeve spojine so strupene za možgane. Zanimivo je tudi to, da nekaterih barvil proizvajalci ne smejo dati v hrano, lahko pa jih dajo v ličila, tudi šminke. P-phenylenediamine je barvilo iz premogovega katrana, ki se uporabljajo v številnih barvah za lase. Temnejše barve za lase ga po navadi vsebujejo več od svetlejših barv. Na kozmetični embalaži sintetična barvila iz premogovega katrana prepoznaš pod imenom oz oznako CIxxxxx ter P-phenylenediamine.

SINTETIČNE DIŠAVE
Med sestavinami so običajno navedene na zadnjem mestu kot »Fragrance« ali »Parfume«, če ne izvirajo iz eteričnih olj, so to umetne dišave. Gre za policiklične mošusne spojine, ki se kopičijo v maščobnem tkivu in celo v materinem mleku, obremenjujejo naša jetra ter povzročajo alergije, astmo, nekatere so rakotvorne in nevrotoksične (spreminjajo naravno delovanje živčnega sistema). Znano je, da so z njimi onesnažene odplake, morja, posledično preidejo tudi v hrano. Dišave spadajo med poslovne skrivnosti tako, da jih proizvajalci niso zavezani razkriti. Dodajajo jih v izdelke zaradi prikrivanja neprijetnega vonja drugih kemikalij v izdelku in zaradi pospeševanja prodaje. Prisotni so v parfumih, skoraj vseh izdelkih za osebno nego, čistilih, pralnih sredstvih ipd. Zanimivo je tudi to, da proizvajalci odišavijo tudi izdelke, ki so označeni kot »neodišavljeni«. Dodajo jim še kemikalijo, ki blokira zaznavanje vonja v naših možganih. Dišave, ki so zelo močni alergeni: dišave hrastovega maha (Evernia prunastri extract), drevesni mah (evernia furfuracea extract), Isoeugenol in Cinnamal. Manj močne, ampak še vedno problematične snovi so Cinnamylalkohol, Hydroxycitronellal in Lyral (Hydroxyisohexyl 3 –Cyclohexene carboxaldehyde). Manj pogosto se pojavljajo kot alergeni: Amylcinnamal citral, eugenol, farnesol, lilial (butylphenyl methylpropional) in methylheptincarbonat (methyl 2-octynoate).

SMUKEC
Smukec (talc) je dejansko zdrobljen mineral lojevec (magnezijev silikat hidroksid). Najdemo ga v mnogih izdelkih za dom, vrt in tudi higieno (otroški in drugi pudri, dezodoranti, milo ipd.). Raziskave kažejo, da lahko povzroča tumorje na jajčnikih in pljučih.

TEŽKE KOVINE
Težke kovine se kopičijo v telesu v daljšem časovnem obdobju, in znano je, da povzročajo različne zdravstvene težave, ki lahko vključujejo: rak, reproduktivne in razvojne motnje, nevrološke težave, ledvične težave, glavobole, bruhanje, slabost, driska, izpadanje las ipd.
Svinec je težka kovina, ki spada med nevrotoksine, najdemo pa jo v kozmetiki, plastiki, baterijah, insekticidih, glazurah, barvi ipd. Raziskava iz leta 2007 je razkrila, da kar 61 % šmink vsebuje svinec. V telesu se svinec nalaga v tkivih, najpogosteje v kosteh, vendar tudi v jetrih, ledvicah, trebušni slinavki in pljučih. Svinec prehaja skozi popkovnico in lahko poškoduje možgane pri fetusu. Naše telo polovico zaužitega svinca izloči v dveh do šestih tednih, drugo polovico pa v petindvajsetih do tridesetih letih.
Živo srebro je lahko prisotno v lip glosih, senčilih, črtalih za oči, vlažilcih, maskarah, otroških losjonih, šminkah ipd. Tudi živo srebro spada med nevrotoksine, saj lahko povzroči okvaro ledvice in možganov pri fetusu. Živo srebro z lahkoto prehaja skozi kožo v kri. To lahko povzroči simptome, kot so razdražljivost, tresenje, spremembe vida ali sluha, težave s spominom, depresijo, otrplost in mravljinčenje v rokah, nogah ali okrog ust. Priporočljivo se je izogibati izdelkom, ki vsebujejo živo srebro (Hg) v kakršnikoli obliki.
Kadmij je rakotvorna težka kovina s katero najpogosteje pridemo v stik preko hrane, vode, plastike, zraka, baterij in kajenja. V telo pride skozi kožo in se nalaga v jetrih in ledvicah. 
Arzen Največ te rakotvorne težke kovine v telo prinesemo s hrano, zemljo, zrakom, prahom in cigaretam. Raziskave so pokazale, da je v ličilih vse do 2,3ppm arzena. Zaužit arzen se hitro absorbira v prebavilih in razširi po celem telesu. 
Nikelj je težka kovina, ki je v naravi zelo pogosta, je v skoraj vseh izdelkih, v kovancih, nakitu, baterijah, barvah za keramiko ipd. Izpostavljeni smo mu vsi, vendar pa povzroča zdravstvene težave le v večjih količinah, sproži pa lahko alergije.

TRIKLOSAN
Triklosan se najpogosteje nahaja v dezodorantih in antiperspirantih, čistilih in razkužilih, kjer služi kot konzervans in antibakterijsko sredstvo. Če je na izdelku napis »antibakterijsko«, skoraj zagotovo vsebuje triklosan. Ta snov z lahkoto prehaja skozi kožo v telo, obstajajo sumi, da je hormonski motilec. Ameriški raziskovalci so ga našli v urinu pri skoraj 75 % ljudi. EU zakonodaja ga označuje kot sredstvo, ki draži kožo in oči ter kot zelo strupen za vodne organizme. Pogosta uporaba triklosana vodi v odpornost bakterij na antibiotike. Določene države so omejile koncentracijo te kemikalije v kozmetičnih izdelkih (od 0,03 % do 0,3 %, odvisno od izdelka in države), vendar pa je težava v tem, da je triklosan prisoten v mnogih izdelkih. Ko uporabljamo več izdelkov, se te koncentracije seštevajo, učinki pa množijo.
—-

Tako, to je le nekaj najbolj znanih sestavin, za katere se že ve, da so škodljive, obstaja pa jih še mnogo. Katere škodljive sestavine in koliko se jih nahaja v tvojih izdelkih, moraš preveriti sam/a. 

Če bi se odločil/a, da začneš uporabljati naravno in ekološko kozmetiko, sem v preteklosti že napisala objavo, katerim certifikatom lahko zaupaš. Odveč ne bo niti opozorilo, če izdelek v imenu vsebuje bio, eko, organsko ali naravno, to še ne pomeni, da to res je. O pomenu izrazov nekaj besed tukaj.

Če se ti zdi, da je objava poučna in da jo morajo prebrati tudi tvoji najdražji, bom vesela, če jo deliš naprej. 🙂

Do naslednjič ti želim le še lep in cvetoč pozdrav. 😉

Barbara ✿

Vir: collective-evolution.com, treehugger.com, healthambition.comnaravni-koticek.si in zdravje.net.

4 komentarji


  1. //

    Odlična objava, hvala za izčrpdn opis, laikom to pomeni veliko.


  2. //

    Monika, hvala. 🙂 Z veseljem sem pripravila objavo, saj se o tem premalo piše/govori.


  3. //

    Hvala. 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.